Svet rajarije
»Boste otroku onemogočili prihodnost v 21. stoletju, če mu ne boste za tretji rojstni dan kupili računalnika in zaloge računalniških programov?« sprašuje Joan Beck v How to Raise a Brighter Child?
Prepričljiva podoba sposobnega otroka pomeni za današnje starše strahoten pritisk. Komercialni interesi vse še poslabšajo. Zato se zgodi, da otroka ob nepravem času in na napačen način učimo za cilje, ki zanimajo starše, ne otroke. Otroštvo tako lahko žrtvujemo za starševski egoizem in komercialni dobiček.
Nasproti tej predstavi je treba postaviti otroštvo, ki kljubuje uničujočim vzgojnim težnjam. V Rajariji ne iščemo izgubljenega raja otroštva, temveč želimo na novo odkriti globoko človeško tradicijo, ki jo vse bolj ogrožajo tehnološki nadomestki. Otroštvo je še posebej ranljivo. Če pojmujemo možgane kot osnovni instrument naše človečnosti, s tem zanemarimo obstoj čutenja in volje, ki prav tako označujeta človečnost. Nesposobnost upoštevati učenje s posnemanjem, je povezana z nesposobnostjo smiselnega delovanja v odraslosti. Otroci, ki ne doživljajo pravega otroštva, bodo ostali brez trdnega temelja za odraslo življenje. Način, kako vzgajamo otroke ima za svet veliko večji pomen kot izdelki tehničnega napredka, narejeni za udobje otrok.
Močno verjamemo, da v današnjem času, ki je čas računalniških igric in interneta, lesene igrače in igrače iz organskega bombaža, ki ne govorijo, nimajo daljinskega vodenja, se ne svetijo ipd., igrajo novo, temeljno vlogo. Igra z dobrimi igračami omogoča, da se v otrokovo zavest zliva resničen svet. Je pa tudi način, kako ohraniti otroško željo po raziskovanju tudi v kasnejši, odrasli dobi. Igranje s takimi igračami je igra v pravem pomenu besede.
Rajarija je igralnica, kjer otroke pričakujejo igrače, ki so igrače v pravem pomenu besede. Tu imajo svoje mesto storži, školjke, kamni in kamenčki, leseni kloci, punčke iz cunj, …, vsi pa čakajo na otroško domišljijo, da se spremenijo v gradove, trgovine, kmetije, mesečevo pokrajino …
Rajarija je tudi trgovinica, kjer otroke in starše pričakujejo lesene igrače in igrače iz organskega bombaža. Igrače, ki bodo otrokom omogočile pravo igro, igro, ki bo izvirala iz otrok samih.
Če želimo, da bo otrok igračo, ki mu jo bomo podarili cenil, jo moramo podariti od srca, kot simbol ljubezni. Otrok se bo odzval z enakim čustvom, ker bo vedel, da je sporočilo, ki ga posreduje igrača, ljubeča skrb. V obdaritvi je tudi sporočilo zaupanja: verjamemo v otrokovo sposobnost, da bo igračo znal uporabljati in skrbeti zanjo.
